Monday, 8 January 2007

Grande punto z oznako abarth


Fiat pripravlja začinjeno izvedbo zelo priljubljenega grande punta, ki jo bo krasila legendarna oznaka abarth.

Službenih informacij iz Fiata za zdaj skorajda še ni, vendar so v britanskem tisku vseeno zapisali, da bodo Italijani pod pokrov motorja skrili najmanj 147 kW (200 KM), ki jih bodo "iztisnili" iz dvolitrskega biturbobencinarja.

Glede na poskočni motor so pričakovanja, da bo tudi videz avtomobila športen, s poudarkom na sposobnostih in odličnih voznih lastnostih.

Grande punto abarth bo po vsej verjetnosti mnoge rešitve povzel po športnem bratu iz relija, grande punto super rally 2000, glavno prednost pred konkurenti pa bi morali predstavljati močan motor, športna vožnja in cena. Grande punto abarth naj bi se po načrtih italijanskega proizvajalca štirikolesnikov na tržišču utegnil pojaviti pred koncem letošnjega leta.
vir:rtvslo

Lincoln MKR - prihaja nova era






Izdelan je iz obnovljjivih materialov, poganja ga mešanica etanola in bencina - to je najnovejši lincolnov koncept.

Sodobni štirikolesnik s slogom odgovarja na ekološke izzive. V javnosti so se pojavile tudi že prve fotografije ekološko osveščenega jeklenega konjička lincolna MKR, čeprav sprva brez privolitve proizvajalca, zato so za nekaj časa izginile iz interneta.

No, v Fordu so se le omehčali in fotografije javnosti predstavili pred načrtovanim datumom. Skupaj s fotografijami so prišli tudi prvi podatki o atraktivnem konceptnem modelu, ki bo svoje prve zvezdniške trenutke doživel na največji svetovni razstavi avtomobilov v Detroitu, ki javnosti vrata odpira prihodnji teden.

C-FX - Britanci stopajo na novo pot




Pri priznanem izdelovalcu avtomobilov Jaguarju so se v Detroit odločili pripeljati študijo C-FX, za katero se skriva naslednik modela S-type.

Ponos britanske avtomobilske industrije ni lep le navzven, ampak v sebi skriva vse znanje, ki ga imajo pri podjetju.

Oblikovalski slog je podoben lanski študiji Astona Martina rapide, ki je bila prikazana in je po besedah odgovornih v podjetju najbolj moderen jaguar vseh časov. To ni niti najmanj čudno, če vemo, da je za obliko poskrbel Ian Callum, človek, ki je zaznamoval Astona Martina in njegove največje uspešnice v zadnjih dveh desetletjih - DB7, DB7 vantage, vanquish.

Po modelu XK, za katerega se je Callum dobil številne pohvale, zdaj nadaljuje uspešno zastavljeno pot z modelom C-XF. Z oceno se bodo strinjali tudi tisti, ki jim jaguar ni prvi na seznamu avtomobilov iz sanj.

Svež veter v Jaguarju
Evolucija in revolucija tradicionalne jaguarjeve oblike je velik korak za podjetje, ki ima v zadnjih letih solidne poslovne izide.

Športna limuzina prikazuje britansko znamko v novi izdaji. Vse, kar so zadržali, je maska hladilnika. Izstopajo prepoznavni dvojni žarometi spredaj, štirikolesnik pa je še posebej izzivalen v 21-palčnih pnevmatikah.

Notranjost je občutno modernejša, a še vedno tradicionalna. Potnikom so na voljo štirje sedeži, postavljeni v dve vrsti, razdeljeni z vzdolžnim predorom, na katerega se navezujeta osrednja konzola in sprednja armatura.

V motor se niso poglabljali
Ko beseda nanese na motorizacijo, se Jaguar ni preveč izkazal; inženirji so se opredelili za vgradnjo obstoječega 4,2-litrskega bencinskega osemvaljnika, podkrepljenega s kompresorjem, ki razvije 309 kW (420 KM) in 500 NM navora. Menjalnik je samodejni, šeststopenjski.

Za vžig motorja ni več potreben ključ, dovolj je pritisniti na tipko na konzoli in iz spanca se bo prebudil motor, ki preprosto "zagrmi" ob vžigu, hkrati pa vključi modro osvetlitev v potniški kabini. Pri Jaguarju sporočajo, da je avtomobil sposoben pospešiti do hitrosti 290 km/h.

Kaj je novega?
Od novosti velja omeniti sistem Sense, opremljen s senzorji gibanja, ki omogočajo, da uporabnik z zamahom roke sproži določene funkcije v avtomobilu. Največja novost je zaslon dual view , ki omogoča, da se na zaslonu simultano prikazujeta dve projekciji, ena za voznika, druga za osebo poleg njega. Izdelali so ga pri Alpinu in ima možnost prikaza 262.144 barv.

Zelo zanimivo je, da je za akustiko v avtomobilu poskrbelo podjetje Bowers & Wilkins, ki ga obožujejo predvsem ljubitelji kakovostnega ozvočenja.
vir:rtvslo

Opel Corsa najmočnejša vseh časov





Rüsselsheim. Opel je z novo Corso prestavil v najvišjo prestavo. Po uspešni tržni predstavitvi četrte generacije prodajne uspešnice Opel sedaj pošilja na cesto vrhunsko športno različico. Model OPC ima značilni izraz Corsinega dinamičnega karakterja z vrhunsko vozno dinamiko upravljanjem, ki obljubljata čisti vozni užitek. Njen 1,6-litrski turbo motor z 141 kW/192 KM pospeši kompaktnega trivratnika z nič na 100 km/h v 7,2 sekundah in omogoča največjo hitrost 225 km/h. Največji navor 230 Nm, ki ga je s funkcijo 'overboost' mogoče začasno povečati na več kot 260 Nm, se prenaša do sprednjih koles preko standardnega šeststopenjskega menjalnika. Takšna stopnja zmogljivosti zagotavlja najnovejšemu članu športne družine OPC odlično pogonsko moč v vseh voznih razmerah. Na primer, za pospešek z 80 na 120 km/h je v peti prestavi potrebnih samo 6,7 sekund. Corsa OPC potrebuje na 100 kilometrov 7,9 litrov goriva, kar je v tem zmogljivostnem razredu zmerna številka. Svetovno premiero bo Corsa OPC doživela na avtomobilskem salonu v Ženevi v začetku marca, kmalu zatem pa bo na voljo tudi na trgu.

Vrhunskih videz Corse odraža tudi čisto športnost. Strešni spojler kot tudi močna sprednja in zadnja stran z izrazitimi odprtinami za zrak naredijo Corso OPC nadvse privlačno na pogled. Elementi kot temno kontrasten difuzor s centralno nameščeno izpušno cevjo in posebno oblikovana zunanja ogledala so samo nekateri izmed primerov, ki povejo, koliko pozornosti je bilo posvečeno nadaljnjemu razvoju Corsinega drznega, športnega karakterja.

Karoserija Corse OPC ima edinstven, še bolj športen karakter, zahvaljujoč obsežnim spremembam. Z intenzivnimi poskusnimi vožnjami na Nürburgring Nordschleife so inženirji dosegli prefinjeno ravnovesje med okretnim vodenjem in poudarjenim nadzorom vozila. Ključne spremembe vključujejo močnejši profil in prilagojeno geometrijo zadnje preme, novo nastavitev vzmeti/blažilnika, za 10 mm spuščeno karoserijo in večji stabilizator. Standardni sistem ESP, ki ga je mogoče izklopiti, je prav tako bil usklajen s športnim karakterjem avtomobila. Nova Corsa OPC ima 17-palčna lita platišča s pnevmatikami 215/45 R17, medtem ko so 18-palčna platišča in pnevmatike velikosti 225 na voljo kot dodatna oprema. Velik 16-palčni zavorni sistem z modro obarvanimi zavornimi čeljustmi zagotavlja močno zaviranje: Corsa OPC se ponaša z notranje hlajenimi 308-milimetrskimi sprednjimi kolutnimi zavorami in 264-milimetrskimi kolutnimi zavorami zadaj.

Športnost je vodilna ideja tudi v kabini Corse OPC. Poleg za OPC tipičnih pragov vrat, s kromom obdanih instrumentov z rdečimi kazalci in z modro obdanih zračnikov (na voljo tudi v srebrni) je za oko posebej privlačen nizek usnjen športni volanski obroč. Na športno vozilo spominja tudi moder (ali srebrn) prstan na obodu volanskega obroča, medtem ko osrednja konzola, prevlečena s klavirskim lakom, in aluminijasti pedali poudarjajo športen, visokokavosten ambient. Posebno osupljivi so novorazviti športni sedeži Recaro z vgrajenimi nasloni za glavo. Sedeži, podobni tistim v dirkalnem avtomobilu, tako voznika kot sprednjega sopotnika varujejo z integriranima stranskima zračnima blazinama – kar je svetovna premiera za to vrsto sedeža.

Z novo Corso se Oplov program OPC širi na pet modelov. Vrhunska Vectra OPC z 206 kW/280 KM je na voljo kot limuzina ali karavan. Zafira OPC – najhitrejše serijsko enoprostorsko vozilo na svetu z največjo hitrostjo 231 km/h – in Astra OPC imata obe dvolitrski turbo motor s 177 kW/240 KM. Merivo OPC poganja podoben motor kot Corso OPC: s 132 KW/180 KM in največjo hitrostjo preko 220 km/h in je vsestranski enoprostorec s petimi sedeži, edinstven v svojem segmentu.

"Modeli OPC poosebljajo čisto športnost, ki znamko navdihuje s čustvi in strastjo. Zato je različica OPC tako primerna za novo Corso, pozicionirano kot mlad avtomobil, ki ponuja obilo zabave," pravi Alain Visser, izvršni direktor marketinga evropskega Opla.

Sunday, 7 January 2007

Izdelovanje BMW-ja E46

Dirkaški test: Chevrolet WTCC Ultra


Ko so ga predstavili na avtomobilskem salonu v Parizu, smo mislili, da bo tako videti Chevroletova dirkaška prihodnost. Da bo WTCC Ultra zamenjal Lacettija WTCC, ki je letos na svetovnem prvenstvu v krožnem dirkanju osvojil že dve zmagi. Napaka!
Prva stvar, ko smo preučili kupe papirjev pravilnika za svetovno prvenstvo v krožnem dirkanju (World Touring Car Championship, krajše tudi WTCC, op. a.), je, da smo jih vrgli skozi okno,« je dejal glavni oblikovalec prototipa WTCC Ultra Ewan Kingsbury. Mladi, le 25-letni Britanec, ki je v Londonu študiral oblikovanje avtomobilov, nato delal pri znanem podjetju Tom Walkinshaw Racing, sedaj pa se ukvarja z obliko novih avtomobilov v avstralski podružnici GM-a, je dejal, da so pravila za WTCC preveč omejujoča.

»Hoteli smo preizkusiti, ali smo zmožni narediti všečen dirkalnik, ki bi poudaril naši dve letošnji zmagi,« je dejal mladenič, ki je – roko na srce – na dirkališču deloval precej zmedeno. Kot bi ga na silo odvlekli na mednarodni dogodek, kjer je lahko okoli 40 novinarjev z vsega sveta preizkusilo dve Chevroletovi mojstrovini, dirkalnega Lacettija WTCC in prototip WTCC Ultra. Ker je prireditev na portugalskem dirkališču Estoril potekala vzporedno s koncem evropskega prvenstva (ETCC), smo vsi novinarji potrebovali dirkaške licence in osebno dirkaško negorljivo opremo.

Na testu je bil iz Slovenije prisoten le Avto magazin, kar si štejemo v veliko čast, toda potovanje na drugo stran Evrope je bilo precej samotno. Pa tudi moja osebna dirkaška oprema ni pokukala iz kovčkov, saj sem jo – kot lahko opazite tudi na fotografijah - zaman vlekel s seboj na najzahodnejši del Evrope. Dogovor je bil jasen: ne glede na vremenske razmere bom lahko vozil dirkalnega Lacettija WTCC, saj kakšna kapljica ali naliv nikoli ni škodilo tekmovalni tehniki.

Pri Ultri pa je druga zgodba: če bi bilo slučajno slabo vreme, bo ostal v garaži, saj je edini primerek na svetu. Poleg tega, da je nanj že čakalo transportno letalo, ki ga je iz Estorila peljalo na mednarodni salon v Peking, nato pa še v ameriški Detroit, tudi nima brisalnikov, elektrika ni izolirana, nima prezračevanja in konec koncev tudi nima dežnih gum. Priznam, že ti argumenti so me prepričali, še bolj pa ocena, da bi ta prototip (ki pravzaprav nima cene) zgolj teoretično stal okoli 1,3 milijona evrov.

Ko sem v hotelski sobi navsezgodaj zjutraj pogledal skozi okno, mi je šlo rahlo na jok. Zunaj je bil vesoljni potop. Okej, sem si rekel, ostaja torej samo Lacetti, kar je bilo še vedno več kot vredno dolgega potovanja. Na dirkališču sem bil že ob osmih zjutraj. Petnajst minut do devetih so me že potiskali na levi sovoznikov sedež, da se zapeljem nekaj krogov z belgijskim dirkačem Vincentom Radermeckerjem. Da, prav ste prebrali, na levi sedež, saj je imel lanski Lacetti WTCC volan na desni strani.

Zaradi boljše razporeditve mase (težji motor je nameščen desno spredaj, levo od njega je lažji menjalnik, zato je voznik na levi logična posledica!) in dirkališč, ki večinoma potekajo v smeri urinega kazalnika, je njihov letošnji dirkalnik vseeno dobil volan na mesto, kjer je nam veliko bolj domač. Vincent je vztrajal pri pritiskanju gumba za zagon, vendar se je Lacetti (kot se spodobi za čistokrven dirkalnik) dolgo upiral, dokler ni rezek hrup končno
’zarezal’ po boksu in oznanil prebuditev 206-kilovatnega (280-’konjskega’) motorja.

Mladi Belgijec je zaradi močnega deževja hitro prižgal vse možne dodatke, ki bi nama olajšale pogled iz avtomobila (beri: dodatno gretje vetrobranskega stekla, usmerjanje zraka tudi proti stranskim šipam, luči), in v drugi prestavi čisto počasi zapeljal na stezo. Pri 3.000 vrtljajih je dirkalnik lepo požiral asfaltno podlago, ob rahlem dodajanju plina pa je pri 3.500 vrtljajih nos popolnoma pobesnel in hotel tja, kamor je steza nagnjena. Vincent je s sklopko (čeprav mu tega ne bi bilo treba) ublažil prestavljanje v tretjo prestavo, po 50 metrih pa zopet v drugo, saj je že začel zavijati v zaprt in spolzek desni ovinek.

Začel je prava beseda, saj je avtomobil popolnoma brez nadzora zapeljal naravnost v pesek. In ugasnil. Radermecker se je začel smejati, in medtem ko naju je funkcionar vlekel iz peska s terenskim avtomobilom, sem slišal, kako je govoril z boksom, da sva zapeljala s steze in da je avtomobil popolnoma nevozen. Ko sva imela spet vsa štiri kolesa na stezi, je sledil nov zagon motorja, spet drsenje v vsaki prestavi že pri 3.000 vrtljajih (od 8.500 možnih!), dokler ni Lacetti sredi ravnine utihnil.

»We have engine problems,« je voznik diagnosticiral rdeče številke na zalsonu pred volanom in s tem se je kalvarija z neprimernimi gumami (za stezo, ki se suši, ne pa za naliv!) končala. V boksih sem izvedel, da je motor za na odpad, saj so se skrivili ventili. No, pri Chevroletu so bili uvidevni in dogodka niso uradno komentirali, a se je takoj razširila novica, da je novinarski kolega prejšnji dan namesto eno višje prestavil eno prestavo nižje. In da je bilo le vprašanje časa, kdaj bo sicer vrhunsko pripravljen motor izdihnil ...

Sreča za Vincenta je bila, da so imeli v ličnem zaboju zanj nov motor (saj je prav z ’novinarskim’ dirkalnikom prihodnji dan nastopal na ETCC), smola zame pa, da ne bo časa za tri kroge za volanom tega dirkalnika. Skratka: slabo vreme (slaba volja, saj že to samo po sebi pomeni slabše fotografije), odpoved dirkalnika WTCC (sedaj sem bil že obupan) in WTCC Ultra v garaži (sedaj sem z glavo že tolkel ob steno boksa). Sem mar res prišel na Portugalsko zaman?

Čeprav se je tisti petek vse zarotilo proti nam, je pol ure pred mojim odhodom na letališče za trenutek nehalo deževati, veter pa je toliko posušil stezo, da me je šef ekipe Eric Néve povabil za volan Ultre. Prototipa, ki je – tega me ni sram priznati – videti kot avtomobil iz mojih mokrih sanj, ki pa na žalost ne bo nasledil Lacettija WTCC (ker ni v skladu s pravili) in ne bo ugledal luči sveta kot serijski avtomobil (mogoče le osnovna zgradba potniške kabine). V resnici je videti še veliko bolje kot na fotografijah, pravzaprav kot rojen WRC dirkalnik.

»To je bil eden od pomislekov, da mogoče ni videti kot dirkalnik za na stezo, vendar se s tem nismo preveč obremenjevali,« je bil odgovor na mojo provokacijo, da bi bil Chevrolet Ultra WRC izredno lepa reli specialka. Ker je prototip, ima z Lacettijem WTCC skupno le jeklen pod in stopalke, vse drugo je narejeno na novo. Karoserija je iz steklenih in ogljikovih vlaken, menjalnik je X-Tracov, podvozje je Öhlinsovo in zavore znamke AP Brakes. Očitno si načrtovalci Ultre res niso mogli veliko pomagati z Lacettijem WTCC, saj je oborožen s šeststopenjskim Hewlandovim sekvenčnim menjalnikom, podvozjem znamke Sachs in zavorami Alcon.

Od ideje do izpeljave so potrebovali le devet mesecev, je pa Ultra zelo globalen projekt. Osnovne poteze je dobil v oblikovalskem studiu v Južni Koreji, končno obliko v Generalmotorsovi podružnici v Avstraliji, potrjen je bil v ZDA, narejen na Japonskem (v podjetju YDS, ki so že naredili študije T2X in S3X) in z dirkaškimi stvarmi dodelan v Evropi (Ray Mallock Limited, ki je tudi sicer Chevroletov partner pri dirkanju).

Ko sem poskušal zlesti na sedež, mi je uspelo spraviti le desno nogo v notranjost, potem pa se je zataknilo. Sedeminsedemdeset kilogramov in 180 centimetrov je preveč, da bi se lahko normalno pridružil Ericu, ki je že sedel na sovozniškem sedežu. Zato pa so hitro (in uvidevno, da ne bi bilo videti, kot da je moj trebuh že prevelik!) odstranili volan, da sem lahko zdrsnil v izrazito školjkast sedež, kjer je prostora več kot dovolj. Zaradi boljše razporeditve mase je sedež pomaknjen zelo proti zadnjemu delu avtomobila, zato je B-stebriček tako rekoč sosed levemu ušesu.
Z Ericom zaženeva motor, frcneva sekvenčni dirkaški menjalnik v prvo prestavo in greva na počasen krog. Kot sem že prej napisal, je WTCC Ultra edini prototip, ki je le pogojno vozen, in z nameščenimi brezprofilnimi gumami nikakor nisem hotel, da bi se spet kislo smejali v pesku. Če ne bi bilo dirkaške varnostne kletke, bi se karoserija sesula kot hišica iz kart pa tudi sinhronizacija menjalnika in motorja ni bila najboljša. Predstavljajte si: dirkaško neposreden volan, zelo komunikativne zavore (tako volan kot tudi zavore seveda brez pomoči hidravlike!), uglašeno dirkaško podvozje, surov sekvenčni menjalnik in ... serijski turbodizelček v nosu!

Zaradi marketinških aktivnosti in razmišljanja, da bodo nekoč mogoče v dirkalnikih pogostejši tudi turbodizli, so pod vetrobransko šipo namestili vrstni štirivaljnik, ki prek skupnega voda, 16-ventilske tehnike in spremenljive geometrije lopatja v turbopuhalu razvije 139 kilovatov (190 ’konjev’). Motor, ki se odlično izkaže v Captivi, od spomladi 2007 pa ga bodo vgradili še v Epico, je v Ultri kot otroški tricikel, ki narekuje tempo recimo Armstrongu na izredno lahki dirkalni specialki. Iz notranjosti ga ni slišati, ni ga čutiti, čim malce pohodiš stopalko za plin, je na merilniku vrtljajev takoj vse rdeče, verjamem pa, da je bil Ultra na dirkališču najvarčnejše prevozno sredstvo.

Menjalnik je surov: čeprav ni bil usklajen z delovanjem motorja (prekinjevalnik vžiga) in je treba vsakič kljub sekvenci potisniti trdo sklopko, pri vsakem prestavljanju pretrese živo vsebino kot potres z rušilno močjo. Uf, jaz pa sem si predstavljal zmogljiv dirkaški motor ki bi rohnel po dirkališču kot za šalo, da bi adrenalin brizgal iz voznika kot vulkan iz Etne.

Čeprav nam nekdo zgoraj tistega dne ni bil naklonjen, se lahko pohvalim, da sem vozil enega najdražjih in najlepših prototipov v življenju. Počasi in spoštljivo, kot se za študijo spodobi. Za pravo akcijo pa bo treba še malo počakati. Mi že čakamo, vi pa tudi, kajne?

Pogon
Motor (zasnova): 4-valjni, vrstni turbodizel, skupni vod, turbopuhalo s spremenljivim lopatjem
Gibna prostornina (cm3): 1991
Vrtina x gib (mm): 83 x 92
Največja moč (kW/KM): 139/190
Pogon: na prednji kolesi
Menjalnik: 6-stopenjski, sekvenčni, znamke X-Trac

Mere in mase
Dolžina x širina x višina (mm): 4.324 x 1.906 x 1.490 (1.569)
Medosna razdalja (mm): 2.650
Kolotek spredaj/zadaj (mm): 1.685/1.670
Prednja prema: McPhersonovi vzmetni nogi, trikotni prečni vodili, dirkaška blažilnika in vzmeti znamke Öhlins
Zadnja prema: vzmetni nogi, dve prečni vodili, vzdolžni vodili, dirkaška blažilnika in vzmeti znamke Öhlins
Zavore spredaj: znamke AP
Zavore zadaj: znamke AP
Gume: 20-palčne gume za suho podlago
Cena dirkalnika: 1,3 milijona evrov
vir:avtomagazin

Seat Leon Cupra: Najhitrejši doslej




S 177 kilovati oziroma 240 ’konji’ je Leon Cupra najhitrejši Seat v zgodovini. Se vam že dviguje tlak?
Za voznikovo globoko dihanje in pospešeno bitje srca je največkrat kriv zmogljiv motor, pa naj bo govora o različici FR ali Cupri. V najzmogljivejših Leonih je namreč nameščen ’star’ znanec iz Volkswagnovih avtomobilov, dvolitrski štirivaljnik TFSI, ki združuje neposredni vbrizg in turbopuhalo.

A da 177 kilovatov oziroma 240 ’konjev’ pri Cupri ni tako preprosto izvleči iz motorja, s katerim se baha tudi Golf GTI, pričajo zmogljivejše turbopuhalo (0,8 bara!), hladilnik polnilnega zraka, predelana glava motorja, drugi bati, močnejši ležaji in injektorji, ki omogočajo učinkovitejše doziranje v zgorevalni prostor. Zato se ne čudimo, da so pri Seatu zelo ponosni na 247 kilometrov na uro končne hitrosti in kar 6,4 sekunde, kolikor mine od starta do hitrosti 100 kilometrov na uro pri polnem pospeševanju. To pa so že vrednosti, ki se jih ne bi sramovali niti dirkalni avtomobili, recimo v prvenstvu WTCC, kjer Seat uspešno nastopa.

V nasprotju z različico FR pa v Cupri niso pozabili na dodelavo izpušnega sistema, iz katerega se – predvsem za razposajenega voznika – vije melodija, ki je ne more preglasiti tudi zmogljiv radijski sprejemnik. Pravzaprav bi bil to greh, saj je Seat Sound System, kot ga oni imenujejo, vreden pozornosti in – roko na srce – zaradi številnih decibelov tudi težko zanemarljiv!

Ročni menjalnik, ki ima zaradi močnejšega motorja večje zobnike šestih prestav, prenaša omenjeno moč le na prednji kolesi. Zato si lahko predstavljamo, da ima (sicer izklopljiv) stabilizacijski sistem ESP veliko dela, da ohranja trakcijo in s tem avtomobil na cesti. Če ne bi bila Cupra 14 milimetrov nižja od šibkejše različice, če na 18-palčnih aluminijastih platiščih ne bi imela zmogljivih gum velikosti 225/40 in če se pod njimi ne bi razkazovali ogromni 345-milimetrski dodatno hlajeni koluti z rdečimi čeljustmi, bi se lahko kmalu pojavila težava.

A da so pri Seatu opravili temeljito delo, pričajo tudi aluminijasti deli podvozja, ki so zamenjali težje jeklene ter tako zmanjšali maso na prednji osi za kar 7,5 kilograma, in seveda nova uglasitev že tako dobrega podvozja. Servovolan je ostal električno krmiljen, le da je pri Cupri še natančnejši. In hitrejši. Pri Seatu pravijo, da je kar 10 odstotkov hitrejši od tistega v predhodnici, 225 ’konjev’ močni Cupri R.

Zato se voznik, ki se usidra v školjkaste sedeže z integriranimi vzglavniki, objame usnjen športen volanski obroč, pohodi stopalke z dodatki aluminija in se zagleda v belo podložene merilnike (na katerih so vrednosti, ob katerih vas pošljejo nazaj v šolo opravljat vozniški izpit), nad ergonomijo ali sivino delovnega prostora nikakor ne bo mogel pritoževati.

Za poslastico pa so Seatovi inženirji predstavili še pomoč pri krmiljenju (ko volanski sistem nakaže, kam bi bilo dobro obrniti volan v kritičnih situacijah), čiščenje zavornih kolutov (ko imamo vključene brisalnike) in zavorni servo, ki se ob pregrevanju zavor samodejno okrepi. V tovarni očitno ne znajo narediti le pametnega voznika, ki bi ob tolikšni moči znal krotiti svoj krvni tlak ...

Prvi vtis
Videz 3/5
Črn ali rumen, z Leonom Cupro boste vedno opazni.

Motorji 4/5
Če ste ljubitelj prisilno gnanih športnih avtomobilov, vas TFSI nikoli ne bo pustil na cedilu, ne med lenim križarjenjem ne med polnim prehitevanjem.

Notranjost in oprema 3/5
Školjkasti sedeži, športen volanski obroč, samodejna klimatska naprava, izklopljiv ESP, ABS, množica varnostnih blazin … Kaj bi še radi?

Cena 2/5
Za 177 kW/240KM ugodna, le cene Golfa GTI ne smete pogledati.

Prva ocena 4/5
Leon lahko zadovolji s svojo tehniko, edino, kar mu res manjka, so imenitnejši materiali v notranjosti in boljši imidž. Mogoče pa je prav Cupra poklicana, da to popravi?
vir: avtomagazin